Ker je doma s cajtom kriza,pa ker je men Ljubljana grozn daleč,Žucu pa Celje še dlje in ker je dalmacija z destinacijo blizu Biograda dosti bliže ,

, sva se z Žucom zmenila,da se na pivu dobiva raje dol. Je blo pač tak,da nama je čas dopustovanja sovpadal, pa še dost bliže sva imela do en druzga kot v Sloveniji.
In kakor mi je kasneje povedal,ja samo zaradi mene vzel telefon s sabo (a ne Žuc ?

) ,da se ja nebi slučajno zgrešila. Sicer sem mal posumil,da je na mene mal računal kot na asistenco,če mu slučajno VR6-tka kje rikne

!
Meni na veselje je že kar v začetku dopustovanja vreme postreglo z ohladitvijo in dežjem in kaj češ v takem ? Če si moker od zunaj.......bodi še od znot ! Ker sem jaz bolj vedel, kje je Žuc , kot on kje sem jaz, smo s sinom in kolegom vzeli dežnike in pot pod noge.
Ob morju v damaciji je ogromno luštnih obmorkih krajev in en takšen je tufi Filip Jakov,kamor je Žuc zašel in kjer smo določili mesto našega kongresa v lokalu ob obali. Moram še povedati ,da smo že v Sloveniji tarnal,da smo vsak na nekih tabletah. No dol se je iskazal,da jih najraje poplaknemo s pivom ali čim podobnim , ni važno,samo da zagrab !
Mislim da tisti dan tisti bife ni imel zgube !

Po parih urcah ko so rcneje začele prijemat, smo si bli enotni,da končamo zasedanje in se vrnemo v vsak svoj štab. Dejal sem, da lokal kjer smo bili, stoji tik ob cesti za obalo. Med cesto in morjem je sprehajalno območje s štanti, na drugi strani pa torej lokali. In ker je kriza s parkiranjem ,kot povsod v poletnem času, so avti po eni strani ulice prkirani drug za drugim. Tak nastane takoj enosmerna

!
Ob našem zapuščanju kriznega območja se je ravno nasproti tega bifeja nekaj zagužvalo. V momentu se je namreč z vsake strani pripeljalo nekaj avtov,tako se je z obeh strani nabrala precejšja kolona. Oni zadnji itak niso vedli,v čem je problem , soudeleženi pa v glavnem slovenci. Prvi je v eni koloni kolo vodil en mariborčan s Q7. Oni z nasprotne strani mu je rekel,naj se umakne na pločnik. Pa pravi te ovi " ma kak se te čem zapelat na pločnik,viš kaki rob je! " Pa pravi on: "ma ka si pol kupuješ tota kolca, ka ne vidiš,da imaš dvandvajst colska kolesa ? Zakaj jih pa pol imaš ? Kaj si hotu večje,pa jih niso imel ?"
Nam se je dogajanje zdelo interesantno,pa smo svoj rilec prnesl mal bliže. Zatem opazim,da nekaj avtov nazaj eno ženšče gleda ven skozi zadnje stransko okno in želi ugotoviti,zakaj stojijo. Jaz pa kot da me je negdo porinil tja pristopim in bleknem :" nič ne bo gospa,ulico prekopavajo"! Ona pa :"jeeeeeeeeeežešššš, kaj pa zdej ? kak bono pa zdej v hotel prišl ? " in to tako na glas,da so vsi v bližini slišal.
V dani situaciji sem mislil,da me bo pobral od smeha. Kolega se je režal pol poti proti apartmanu. Ženska je odreagirala res tako presenečeno in preplašeno,da sem se moral obrnit proč,tolko me je smeh popadel. Ona je valjda to opazila in v hrbet sem slišal :" zajebaveš a ne ? "
Malo zadeta sva po poti ugotovila,da nam verjetno primanjkuje malo zelenjave in ker po zaužitih zdravilih paše kaj pojest, sva se s kolegom odločila,da mimogrede kupiva nekaj zelenjave od domačina,ki je na ulici le to prodajal. Sicer smo pri njemu že prejšnja dva dni nekaj kupovali,tako da na videz smo se že poznal.
In pridemo nas tri do njega in pravi kolega da bi nekaj paradajza,pa paprike,pa rečem jaz: "dali imaš bjelog luka ?" "Pa ima ." reče on in da v vrečko tri glave česna,ne da bi ga tehtal rekoč :"e ovo je za pored". Nakar kolega polaga račun z njemu,jaz pa pospravljam nakupljeno v vrečo. Slišal sem da je oni rekel :"E pa ovo ti je tridesettri kuna". Videl sem, da je kolega dal nek papir in mislil sem,da je dal trideset kun. Oni pa še reče :" dal imaš sitno ?"
Jaz sem mislil, da bi rad imel še tri kune, pa sem mu jih dal deset in rekel :"ajd dobro je . Dat češ drugi put dobru vagu." Računal sem namreč,če je oni dal česn badava, mu lahko jaz tudi nekaj pustim za zahvalo,pograbil vrečo, se zahvalil in dal komando da gremo.
Oni prodajalc, faca dvometraška, tam okoli petinštiridesetih me je gledal,ko da sem mu sodbo izrekel. Drži tisti gnar v rokah in gleda za nama. Pole pa jaz pogledam kolega ki je kar utihnil in mal zbledel,nato pa bleknil "Ti,pa kolk gnara sem mu jaz dal ?" Rečem jaz :" kok misliš kolk ? Saj mu ga nisem jaz dal ! Ja kolk hudiča si mu ga pa dal ? A ne dvajset kun ? " "Ma ne,saj ne vem,al petdeset kun ali dvajset evrov ? "
"Dvajset evrov si dal za dve kili paradajza, jaz pa še deset kun ? Pa ka si nor ? Saj ni čudno da je tok za nama gladal ! " Spet sem se skor pos...l od smeha,matere mi pa alko !
No drugo jutro greva z mojo na kofe tam mimo onega paradajz majstra kot vsako jutro. Oni je kar obstal,ko me je zagledal. Izraz na obrazu je imel isti kot prejšnji večer. Mimogrede sem ga vprašal ,če mu je slučajno kolega dal kakšen čuden denar ? Pa pravi on :" Ma juče mi niste bili sami,jeli ? He he, dođite onda kad trebate nešto.Izglihat čemo kak treba.
Tisti dan so v vseh bifejih vedeli za najine podvige,nobenmu ni sva mogla povedat. Vsi so vse vedli in se smejali,kateri je dal še za kakšnega karlovaćkega. Oni majster zelenjave pa je že na daleč krilil s tistima velikima šapama,čim naju je videl

in razlagal svojim kamaratom :" vidi ova dvojica prvi dan plačaju,a drugi dan dođu po robu. Pa oni su najvjerovatnije iz Beverly-hilsa
